27.01.2020

Ko smo se vračali domov iz Japonske smo imeli kar nekaj težav z opremo na letališču (predolge smuči, prevelik žakelj za drese, ter prevelika ročna oprema). Zaradi poostrene kontrole se je splačalo potruditi in obleči v skakalno opremo, da ročna oprema nebi bila prevelika. Po vsej tej drami nam je le uspelo priti domov s skoraj vso opremo, na poti so se izgubili le dresi. Po dolgi in naporni poti smo v torek imeli dan predaha in regeneracije. Tako da smo bili že naslednji dan polni energije za nov trening, ki je bil na skakalnici v Kranju. Ko pa je minila še sreda pa je prišel nov dan za potovanje - tokrat v Romunijo.

Po dolgem dnevu popotovanja smo v četrtek zvečer uspešno prispeli z vso opremo v Rasnov. V deželo kjer je veliko potepuških psov in nenavadne praznine. Zaradi vse te zapuščenosti in vseh psov si nismo upale iti ven same. Ko smo, smo šle skupaj ali pa bile kje v bližini hotela. In kako je pa s hrano? Ja, obrok brez mesa je pri njih že bolj znanstvena fantastika.

Po vseh teh potovalnih avanturah nas je le pričakal tekmovalni vikend. Na kvalifikacijah in na tekmi se je zbralo veliko ljudi, ki so kljub neuvrščeni domačinki navijali za vse prisotne na tekmi. Še pred tem so nas toplo sprejeli na podelitvi številk, kjer smo skupaj z romunskimi vojaki odplesali njihov ples.

Za nami sta obe tekmi in moram reči, da kljub temu, da se je prvi dan začelo malo bolj vetrovno, se je drugi dan zaključilo bolj mirno in tudi sonček je bil vedno prisoten na nebu. Zdaj pa nas čaka še dolga in upam, da malo manj pestra pot do doma.

Oberstdorf prihajamo!

Nika Križnar