Ljubno podcast s Špelo Rogelj - nova gostja je Line Jahr, nekdanja skakalka in edina ženska trenerka
Pogovor je potekal v angleščini, v slovenščini pa smo vam pripravili povzetek epizode. Najdete ga pod YouTube videom.
Line se je v skakanje podala iz enostavnega razloga, doma stanujejo le nekaj metrov od skakalnice v Vikersundu, v družini pa skačejo vsi, od bratov do staršev. Najbolj zabavno je bilo tekmovati z bratom dvojčkom, ki ga je neprestano premagovala. Že pri petih letih starosti je neprestano pogledovala skozi okno svoje otroške sobe, kjer je imela razgled direktno na letalnico. Njene največje sanje v otroštvu so bile – enkrat poleteti na največji napravi – na letalnici. Leta 2004 so se ji sanje uresničile, bila je ena od prvih štirih deklet, ki so ji dovolili testni skok na letalnici v Vikersundu. Kljub temu, da skok po dolžini ni bil nič posebnega, le 155 metrov, je bil to eden najboljših občutkov v življenju.
Meni, da se razvoj ženskih skokov v današnjih dneh odvija mnogo hitreje, kot je bilo to v obdobju njene aktivne športne kariere, a še vedno je veliko prostora za izboljšave, občutek ima, da se na dekleta preveč pazi, za razliko od fantov.
Njena trenerska kariera se je začela med poškodbo, ko je bila še aktivna skakalka. Ker ni mogla takoj nazaj na skakalnico, je dobila ponudbo, da bi začela trenirati mlajše skakalke. In povabil je bilo vedno več. Njen moto je – če jaz ne morem več nazaj med tekmovalke, sem vesela, da lahko pomagam mojim varovankam, da dosežejo dobre rezultate. Zase pravi, da ni tako stroga trenerka, da pa za razliko od moških trenerjev, dekleta razume na nekem drugem nivoju in je to njena prednost. Morda se tudi zato tako dobro razume z varovankami.
Sprva so jo moški trenerski kolegi gledali nekoliko postrani, sploh ko je predlagala nekaj drugačnih pristopov, kot je bilo v navadi do sedaj. A na njihovo nesrečo je Line trmasta, saj je že kot skakalka neprestano poslušala kaj vse ženske v smučarskih skokih ne morejo doseči, tako da je morala vztrajati kar nekaj let, da so rezultati njenega dela prinesli potrditev tudi med moškimi kolegi.
Spomini na njene nastope na Ljubnem so res zanimivi. Skakalnica je sicer zelo zahtevna, z njo je imela kar nekaj težav, a na vse tegobe je pozabila, ko je spodaj slišala navijače. Z nami je delila tudi zanimivo anekdoto, ko je bila čisto vzhičena, ko je slišala navijanje množice, prepričana da so obiskovalci tako navdušeni nad njo, šele kasneje je ugotovila, da je bilo navijanje namenjeno Špeli, ki je skočila pred njo.
Njeno mnenje je, da kljub temu, da Ljubno nima velike skakalnice, mora ostati v koledarju svetovnega pokala. Že zaradi najboljše publike na svetu, ki se vsako leto v nepreglednih množicah zbere na prizorišču. Za skakalca je neponovljiv občutek, ko skočiš pred toliko ljudmi, kot če skočiš na najmodernejši napravi, kjer pa med publiko praktično ni nikogar.
Zanjo je nerazložljiv pojav domača Norveška, kjer so doma nordijske discipline, Norvežani imajo dobre ekipe, a je na prizoriščih le peščica gledalcev.
V pogovoru se je Line dotaknila tudi ženskega letenja in uvrstitve ženskih smučarskih skokov na olimpijske igre. Njeno mnenje je, da se je vse odvilo prepočasi in da se je čakalo predolgo, saj so dekleta že zdavnaj dokazala, da zmorejo.
Pogovor je tekel tudi o primerjavi skakalnega pogona med Slovenijo, Norveško in ZDA.
V sklepni besedi pa je še enkrat poudarila, da so slovenski navijači najboljši na svetu. Vedno so glasni, navijajo za vse, celo za predskakalce. Da je najboljši občutek, ko dobro skočiš, potem pa dobiš še vso to energijo od gledalcev.
Spremljajte dogajanje na Ljubnem tudi na drugih platformah:
Facebook: https://www.facebook.com/LjubnoFISSkiJumpingWorldCupWomen
Instagram: https://www.instagram.com/ljubno2025/
Spotify: https://open.spotify.com/show/1KJ9rQsGFf6pWktuwm5vOQ
Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast/ljubno-podcast/id1719646157