19.01.2020

Po prostem dnevu v ponedeljek, smo že v torek zjutraj pridno trenirali v telovadnici. Peš smo se odpravili do bližnjega fitnesa in osvežili kondicijsko pripravo. Tako smo zapolnili dopoldan, ki je ločil do odhoda v Zao.

Pot je minila brez težav. Za izgubo smuči, nas za razliko od ostalih letalskih potovanj, ni skrbelo. Organizatorji so jih transportirali že en dan prej in so ob prihodu čakale v avli hotela. Yamagata, kjer smo bili nastanjeni v hotelu je precej manjše mesto kot Sapporo, zato nam orientacija tokrat ni povzročala težav. Sredin trening je že tradicionalno rezerviran za igro odbojke v prostorih bližnje šole. Pri ogrevanju smo namesto nogometa, tokrat zamenjale žogo in spoznale, da smo še vedno v formi. Da je bila igra zanimivejša in igrišče zapolnjeno, so se pridružili tudi trenerji. Večer je popestrila otvoritvena zabava in predstavitev vseh reprezentanc. Kot vsako leto svoj »zmagovalni krik« prispevajo samuraji.

Skakalni program se je začel s četrtkovim treningom in kvalifikacijami. Po Sapporu smo bile dodatno motivirane in se že veselile novih priložnosti za dobre skoke. Tekme v Zau si ogleda več ljudi kot na večini ostalih prizoriščih in njihova posebnost je, da skakalkam prinesejo darila. To so japonske slaščice ali pa suvenirji v obliki obeskov, prtov, šalov.

Vreme je bilo odlično. Ne veter, ne obilno sneženje nista ovirala tekmovanj. Zao je sicer precej bolj znan po mučnih prekinitvah in zmrznjenih prstov zaradi čakanja na skok. V štirih dneh smo pokazale kar nekaj lepih skokov in veliko bolj zadovoljni zaključili japonsko turnejo. Iz »riža« bomo prestopili na »kuro in krompir«. Romunija prihajamo!